SONČEK - Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine

Društvo

Cerebralna paraliza

Programi

SONČEK - Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine

Ljubljanska cesta 26
8000 Novo mesto
T: 07 30 20 045
E: novo.mesto@soncek.org

<< < 1 2 3 4 5 6 7 > >>

40 LET DRUŠTVA SONČEK DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

Torek, 9. 4. 2024, si bomo v Sončku – društvu za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine zapomnili kot izredno sončen in topel, tako in drugače. V Kulturno kongresnem centru Dolenjske Toplice smo s kulturno zabavnim programom namreč obeležili 40. obletnico delovanja društva.

Na prireditvi so s svojo pristnostjo jubilej počastili predsednik Društva Sonček Dolenjske in Bele krajine g. Slavko Črnič, predsednik Zveze Sonček g. Emir Okanović, direktor Zveze Sonček g. Iztok Suhadolnik, podžupan Mestne občine Novo mesto g. Urban Kramar, župan Občine Dolenjske Toplice g. Franc Vovk, župan Občine Škocjan g. Jože Kapler, županja Občine Semič ga. Polona Kambič, višja svetovalka za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo starejših v Mestni občini Novo mesto ga. Lea Anžlovar, člani, strokovni delavci, prijatelji in podporniki društva.

Ob tej priložnosti je podžupan Mestne občine Novo mesto g. Urban Kramar predsedniku društva podelil priznanje Mestne občine Novo mesto ob 40. obletnici delovanja. Priznanje potrjuje uspešnost dosedanjega delovanja društva, številnih dejavnosti za osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, ki jih organiziramo v društvu, ter daje spodbudo za nadaljevanje poslanstva v dobro oseb z invalidnostjo na Dolenjskem in v Beli krajini.

Podžupan MONM Urban Kramar in Slavko Črnič, predsednik Društva Sonček Dolenjske in Bele krajine ob podelitvi priznanja MONM. Foto: M.Ž., Dolenjski list

Emir Okanović, predsednik Zveze Sonček, Foto: M.Ž., Dolenjski list

Obiskovalci prireditve so lahko začutili utrip in pozitivno energijo v društvu, saj so spoznali dejavnosti društva skozi dramsko igro, sliko, video in besedo. Naša velika posebnost je namreč Dramska skupina Sonček, ki združuje člane društva in uporabnike dnevnega centra, in je nastopila tudi na prireditvi. Pripravili so dve kratki igri ter s svojo iskrivostjo in toplino očarali gledalce. Njihove sposobnosti smo si ogledali tudi na platnu, saj smo zavrteli izseka iz igre, s katerima so ali še vedno aktivno nastopajo po celi Sloveniji – Izlet na modri planet in Veveriček posebne sorte. Dejavnosti društva pa smo spoznali tudi skozi fotografije.

Članici Dramske skupine Sonček. Foto: Samir Elezović

Za kulturni program so poskrbeli še Tamburaška skupina Klasje, Godalni trio Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto (pod mentorstvom Petre Božič), Anja Pevec in člani društva: Anže Vrbinc, Agnes Globevnik in Urban Košir. Program je povezoval Lojze Bojanc.

Tamburaška skupina Klasje. Foto: M.Ž., Dolenjski list

Anja Pevec. Foto: M.Ž., Dolenjski list.

Godalni trio Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto. Foto: M.Ž, Dolenjski list

Anže Vrbinc, Društvo Sonček Dolenjske in Bele krajine. Foto: M.Ž., Dolenjski list

Agnes Globevnik. Foto: M.Ž., Dolenjski list

Urban Košir. Foto: M.Ž., Dolenjski list

Lojze Bojanc. Foto: Samir Elezović.

Publika. Foto: Samir Elezović

Na koncu seveda ni manjkalo veselega druženja ob torti in ostali pogostitvi.

Torta. Foto: Barbara Črnič

Od leve proti desni: Olga Novak, Iztok Suhadolnik, Violeta Suhadolnik, Slavko Črnič; spredaj: Emir Okanović. Foto: Samir Elezović.

ZGODBA DRUŠTVA SONČEK DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

Zgodba slavljenca, Društva Sonček Dolenjske in Bele krajine, se je pravzaprav začela pisati pred več kot 40 leti, natančneje 17. decembra 1983, ko so starši otrok s cerebralno paralizo in strokovni sodelavci ustanovili Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo. Z ustanovitvijo se je društvo vključilo v Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki je lansko leto obeležila 40 let delovanja. Izvolili so tudi prvi izvršni odbor z Olgo Novak kot prvo predsednico društva. Pozneje so društvu predsedovali še Željka Stojšin, Iztok Suhadolnik, Samo Slak, Violeta Suhadolnik, Sašo Luzar in trenutni predsednik Slavko Črnič.

Skozi vseh 40 let delovanja je društvo imelo en sam osnovni cilj, ki ostaja nespremenjen vse do danes - to je izboljšanje kvalitete življenja oseb s cerebralno paralizo in drugimi vrstami invalidnosti. V statutu opredeljeni cilji in naloge, kot so prizadevanja za zdravstveno in drugo oskrbo otrok s cerebralno paralizo, pomoč družini, seznanjanje javnosti s problematiko cerebralne paralize ter organiziranje konkretnih dejavnosti in pomoči članom, so vsakodnevna stalnica v programih in delovanju društva.

Društvo je v zadnjem desetletju doseglo več mejnikov, med najpomembnejšimi je zagotovo pridobitev lastnih prostorov za Center Sonček Novo mesto v trgovsko poslovnem centru Hedera v Novem mestu. Gre za sodobne, prostorne in svetle prostore, ki nudijo vse potrebno za organizacijo aktivnosti za člane društva. V prostorih sobivata Društvo Sonček Dolenjske in Bele krajine in novomeška enota Varstveno delovnega centra Zveze Sonček.

Drugi pomemben mejnik je bilo sodelovanje z Zvezo Sonček in Občino Škocjan za evropska sredstva s ciljem, da se pridobi stanovanjska hiša, kjer bo do 6 uporabnikov imelo možnost živeti neodvisno življenje v skupnosti. Leta 2022, ko je bila zgrajena popolnoma nova hiša, jo je Občina Škocjan dala v brezplačno uporabo društvu in Zvezi. Junija 2023, ko je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odobrilo vselitev, pa je hiša tudi zaživela. Šest uporabnikov, ki so dobili nov dom, za vse skrbijo sami, zaposlene pa jih usmerjajo in podpirajo pri stvareh, ki jih sami ne zmorejo. Nikakor pa stvari ne delajo namesto njih. Stanovanjska skupina je zelo dober primer deinstucionalizacije in je eden izmed svetlih primerov te prakse v Sloveniji.

Društvo od leta 2016 izvaja tudi osebno asistenco. Najprej v okviru programa, saj so se javili na razpis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Od leta 2021 pa je društvo z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve izvajalec osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da se je društvo ohranilo in razvijalo celih 40 let!

Zahvaljujemo se tudi vsem nastopajočim in donatorjem, ki ste pomagali pri izvedbi dogodka: Turistično informacijski center Dolenjske Toplice, Dobrote Dolenjske, Dana, proizvodnja in prodaja pijač d.o.o., Vinska klet Prus, Uroš in Renata Predanič.

Na naslednjih 40!

Pripravila: Lea Tihle, Sonček – Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine

Vabilo na 40. obletnico društva

UREDITEV OBMOČJA OB RADULJI

V sodeljovanju z občino Škocjan in ostalimi partnerji, Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, Mizarstvo Mojstrovič, Dušan Mojstrovič s.p. smo pristopili k projektu, ki vključuje celostno in trajnostno ureditev območja ob Radulji v Škocjanu pod Metelkovim domom. V okviru novih ureditev bo preurejena dostopna pot, ob njej razgledna ploščad kot razgledišče za druženje in opazovanje okolice. Na travniku ob Radulji bo urejena krožna peščena pot. Ob krožni poti bosta urejeni dve izobraževalni točki: tiha opazovalnica in učilnica na prostem ter stopnice za dostop do Radulje. Narejen bo tudi most čez Raduljo, ki bo namenjen za uporabopešcem in kolesarjem, ki bo omogočil prehod tudi invalidom in vozičkom. Programske aktivnosti operacije bodo osredotočene na izobraževalne vsebine (izobraževanja, delavnice), kakor tudi na izvedbo usposabljanja za interpretatorje ter oblikovanje programa interpretacije območja ob Radulji. Območje ob Radulji bo postalo tudi zelena sprehajalno-rekreacijska površina.

Povezava na cilje projekta, pričakovane rezultate in financiranju projekta

NA SVETOVNI DAN CEREBRALNE PARALIZE DONACIJA SREDSTEV ZA NAKUP PRILAGOJENEGA VOZILA SONČKU - DRUŠTVU ZA CEREBRALNO PARALIZO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

PVD Sever Dolenjska in Bela krajina in tovarna zdravil Krka donirala sredstva za nakup kombija Sončku – Društvu za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine.

pdf

Drustvo_Soncek_PVD_Sever_in_Krka_AK (.pdf 96KB)

DOBRODELNI KONCERT

Policijski orkester za Sonček

Sonček - Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine in Policijsko veteransko društvo SEVER Dolenjske in Bele krajine sta dne 22.11.2019 ob 30. obletnici akcije SEVER, 25-letnici zveze društev SEVER in 20-letnici PVD SEVER Dolenjska in Bela Krajina priredila dobrodelni koncert v Športni dvorani MAROF v Novem mestu.

Predsednik Vlade RS g. Marjan Šarec je prevzel častno pokroviteljstvo prireditve in bil slavnostni govornik.

Na dobrodelnem koncertu so nastopali: Policijski orkester, Pop Design, Tanja Žagar, Manca Špik, Nuša Derenda, Irena Yebuah Tiran, Matjaž Mrak, ansambel Mladi Dolenjci, ansambel Novi spomini in ansambel Mladi Belokranjci.

Izkupiček koncerta je bil namenjen društvu SONČEK za nakup novega vozila, prilagojenega tudi za prevoz gibalno oviranih oseb na invalidskih vozičkih in bo nadomestil 19 let star kombi.

Športna dvorana Marof je bila polno zasedena, saj je bilo prodanih preko 1200 kart. Izkupiček od prodanih kart v skupnem znesku 12.060,00 eur pa je bil na samem koncertu v obliki bona izročen predsednici Društva Sonček Dolenjske in Bele Krajine ga. Violeti Suhadolnik.

Video

Aktivna udeležba članov društva v projektu Zeliščarskega centra JV Slovenije

Društvo je poleg ostalih sodelujočih zaključilo z delom na projektu Zeliščarski center JV Slovenije. Nosilec projekta je bila Občina Škocjan, partnerji pa Sonček, Turistično društvo Zagrad, Gasilsko društvo Zagrad in mizarstvo Bajt.

S strani članov društva je bilo kar nekaj časa in dela vloženega v projekt. Že nekaj mesecev, v zadnjem obdobju pa kar redno, so se člani vozili na delo v Zagraški log, kjer so pospravljali in pripravljali teren za zasaditev gred in ureditev okolice.

Udeležili so se delavnic, na katerih so spoznavali zelišča in izdelovali herbarij.

V Centru Sonček so izdelovali izdelke, ki so ob otvoritvi bili razstavljeni v prostorih zeliščarskega centra. Ob otvoritvi pa so pripravili lutkovno predstavo Pujsa imamo za soseda in ob tej priliki postregli s pecivom in sokom, ki so ga sami pripravili iz zelišč.

FOTOGALERIJA

Povezave do prispevkov:

DOBROVOLJNA BELOKRANJKA SVOJ PROSTI POLETNI ČAS PODARILA SONČKOM

Pogovor s prostovoljko Mihaelo Vevoda o njenem delu na taborih z Društvom za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele Krajine Sonček in kaj ji pomeni prostovoljstvo.
Pripravila: Urška Ravnikar

Ko sem letos na obnovitveni rehabilitaciji v Elerjih spoznala Mihaelo sem najprej pomislila na to koliko je ta punca stara – nisem znala presoditi. Po videzu sem njena leta kar zadela, a njeno obnašanje, način komunikacije, iznajdljivost pri delu z uporabniki … jo je v moji glavi postaralo za nekaj let. Tega ne mislim v slabem smislu, vendar v smislu, da je Mihelca, kot jo vsi kličemo, odrasla, samostojna in odgovorna oseba, zrela za svoja leta. Ima življenjske izkušnje in to se vidi pri njenem delu. Po drugi strani pa je, kljub svoji »odraslosti«, dobrovoljna, razigrana najstnica, ki zna popestriti vsako situacijo s svojo energijo in življenjskim zanosom.
Po poletnih aktivnostih nam je zaupala nekaj o sebi in njenem sodelovanju s Sončkom - Društvom za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine.

1. Prosim predstavi se.

Sem Mihaela Vevoda, stara 19 let in prihajam iz Metlike. Končala sem srednjo zdravstveno šolo program bolničar negovalec. V prihodnosti bi rada opravila tečaj za Bownovo terapijo in se ukvarjala z otroci.

2. Kako si se odločila, da postaneš Sončkova prostovoljka in koliko let že sodeluješ?

Odločila sem se, ker imam mlajšo sestro s posebnimi potrebami. Ko je bila moja sestra prvič v koloniji s Sončkom, ji je bilo zelo všeč in tako sem se tudi sama želela preizkusiti v prostovoljnem delu. Sončkova prostovoljka sem že tri leta in z društvom si želim sodelovati tudi v prihodnje.

3. Kaj ti pomeni prostovoljstvo in sodelovanje s Sončkom?

S tem, ko pomagam otrokom s posebnimi potrebami, ki si ne morejo pomagati sami in samostojno izvajati različnih dejavnosti, čutim v sebi zadovoljstvo in veselje. Tako vem, da sem nekomu pomagala in mu polepšala dan, ob tem se počutim koristno.

4. Kaj meniš, da ti je ta oblika sodelovanja doprinesla k vsakdanjemu življenju, osebnostnemu razvoju …?

S tem, ko obiskujem kolonije sem tudi sama na stvari začela gledati drugače in bolj ceniti življenje. Hvaležna sem, da lahko uporabljam noge in roke, govorim in izražam svoja čustva, saj nekateri tega niso zmožni.

5. Kaj ti je najbolj pomembno kot prostovoljki (druženje, delovne izkušnje in preizkušnje, plačilo …)?

Najpomembneje kot prostovoljki mi je, da se uporabniki počutijo zadovoljno, varno, so srečni in da po koncu kolonije domov odidejo z nasmehom na obrazu. Pomembno mi je tudi druženje, saj s tem spoznaš nove ljudi iz celotne Slovenije. Pridobila sem tudi veliko delovnih izkušenj, ki mi bodo pomagale v bodoče in mogoče tudi v prihodnji službi.

6. Kako tvoji vrstniki gledajo na to, da si prostovoljka in ali so tudi sami aktivni v tej smeri? Če niso aktivni/zainteresirani – zakaj misliš, da ne in kaj bi se na tem področju po tvojem mnenju lahko spremenilo?

Nekaterim vrstnikom se te vrste prostovoljstva zdi plemenito, spet drugi pa gledajo na to vrsto prostovoljstva drugače in se v to sami ne bi podali, saj so mnenja, da je takšno delo prezahtevno, prenaporno in zahteva veliko odgovornosti. Sama nimam nobenega vrstnika, ki bi bil aktiven v tej smeri. Sem pa na taborih spoznala veliko mladih, ki jih to delo zanima. Mislim, se o takšni vrsti prostovoljstva premalo govori. Mladi so premalo obveščeni, zato se teh taborov ne udeležujejo. Tudi sama ne bi vedela, da se takšne kolonije izvajajo, če ne bi imela sestre s posebnimi potrebami.

7. Koliko taborov, ki jih organizira društvo si se udeležila letos?

Letos sem se udeležila 3 taborov, ki jih je organiziralo društvo in enega, ki ga je organizirala zveza.

8. Bila si na taborih za otroke in odrasle. Kakšne so razlike pri delu med obema skupinama oseb, kaj ti bolj odgovarja, kje se bolje počutiš? Zakaj?

Največja razlika je, da imaš pri otrocih večjo odgovornost in potrebujejo več pozornosti, izvaja se tudi več terapij. Tako na taboru za odrasle kot za otroke se počutim odlično, zato se ne morem opredeliti katera skupina mi je ljubša.

9. Kaj vse se dogaja na taborih?

Na taborih izvajamo veliko različnih aktivnosti. Uporabnike peljemo jahat, plavat na morje ali na bazen, izvajajo se tudi terapije, imamo večerne programe, ki so sestavljeni iz filmskih večerov, karaok, štafetnih iger. Uporabniki gredo tudi plezat po plezalnih stenah. Imamo pa tudi veliko ustvarjalnih delavnic. Vse te aktivnosti so seveda prilagojene uporabnikom.

10. Če pustimo ob strani druženje, delavnice, terapije in aktivnosti, kakšno je dejansko delo na taborih?

Uporabnika je potrebno imeti vedno na očeh, zjutraj jih uredimo, opravimo osebno higieno. Nato sledi zajtrk, kjer moramo nahraniti tiste, ki se sami ne morejo. Po zajtrku sledijo aktivnosti, kjer moramo paziti da se ne poškodujejo, jim pomagati, če sami kaj ne morejo narediti, jim zamenjati plenico, če je to potrebno. Po tem je pri kosilu in večerji pomoč pri hranjenju. Zvečer pa jih pripravimo in uredimo za spanje.

11. Ali misliš, da so vodje taborov izpolnili svoje dolžnosti in pričakovanja glede izvedbe tabora in priprave, obveščanja pred taborom? Kaj bi se dalo izboljšati, spremeniti, dopolniti (da bi bilo bolje za udeležence in spremljevalce) – katere informacije bi želela še vedeti?

Vodje se mi zdi, da so delo opravile dostojno. Informacije o uporabniku, ki ga bom na taboru imela bi želela izvedeti nekaj dni pred začetkom tabora. Prav tako glede zdravil, ki jih uporablja, kakšne so njegove navade, bolezni, na kaj moram biti še posebej pozorna. Na taborih bi lahko večkrat hodili na izlete, če je to seveda izvedljivo. Lahko bi obiskali bližnja mesta kot so Koper, Piran …

12. S kakšnimi težavami se največkrat soočaš kot spremljevalka na taborih?

Kot spremljevalka večjih težav še nisem imela.

13. Ali se v prihodnje vidiš kot vodja tabora? Kako bi se tvoj tabor razlikoval od teh katerih si se udeležila?

Kot vodja tabora se zaenkrat še ne vidim, saj menim, da še nisem pridobila dovolj izkušenj in znanja.

14. Imaš občutek, da ti bodo v nadaljevanju poklicne poti koristile izkušnje, ki si jih pridobila na Sončku? Kako na tovrstno delo gledajo delodajalci, če že imaš kakšno izkušnjo oziroma izrazi svoje mnenje glede te zadeve?

Izkušnje bi mi pomagale, če bi se odločila za delo v vrtcu za otroke s posebnimi potrebami. Te izkušnje bodo pomembne samo delodajalcem, ki se ukvarjajo na tem področju. Če pa bi se odločila za delo na drugačnem področju, pa se mi zdi da delodajalca tega ne bi zanimalo.

15. Na kakšen način naj Sonček »poskrbi« za svoje prostovoljce (druženje, piknik, sestanki med prostovoljci, objave v medijih, pisne pohvale, reference za delo … )?

Sonček bi lahko dolgoletnim prostovoljcem napisal priporočilo, ki bi jim prišel v pomoč pri bodočem delu v tej smeri.